Novi svetovalci papeža Leona XIV. za Dikasterij za redovniško življenje so liberalni, sinodalni »reformatorji«
Leo XIV. je ponovno imenoval liberalne, sinodalne osebnosti, kar ponazarjajo te štiri kadrovske odločitve.
Manj enotnosti v liturgiji, več ustvarjalnosti
Indijska sestra Maria Nirmalini, A.C., je bila članica Sinode o sinodalnosti (2023) in si je želela »liturgične reforme, zlasti maše, pri kateri bi bil manj poudarek na enotnosti in več na ustvarjalnosti«.
V istem intervjuju za VaticanNews.va je zahtevala »vključitev žensk v vse procese vodenja in odločanja v Cerkvi«.
Leta 2023 je napisala izjemno navdušeno posvetilo papežu Frančišku ob deseti obletnici njegovega pontifikata. Njegov pontifikat je označila za »novo vrsto vodenja, nov način bivanja Cerkve«. Poleg tega je pohvalila »nujno potrebne reforme v Cerkvi«.
Sestra Nirmalini izrecno navaja papeževo sodelovanje z islamom kot eno od dosežkov njegovega pontifikata: »Ena od mnogih novosti papeža Frančiška je velik napredek, ki ga je dosegel v medverskem dialogu, zlasti z muslimani.«
Za posvetitev žensk, za homoseksualce
Sestra Patricia Murray, I.B.V.M. (sestra Loreto) je verjetno najbolj zgovorno imenovanje na seznamu. Je nekdanja izvršna sekretarka ultraliberalne Mednarodne zveze generalnih predstojnic (UISG). Bila je vidna zagovornica Frančiškove vizije sinodalnosti v ženskem redovnem življenju.
V času Murrayjevega mandata je UISG intenzivno sodelovala z OZN, pri zagovarjanju podnebnih vprašanj, priseljevanju ter pri »ciljih trajnostnega razvoja«, ki podpirajo splav.
Na konferenci o sinodalnosti leta 2021 je s. Murray dejala, da »če naj bo sinodalni proces Vatikana uspešen, razprave o spornih temah, kot sta posvetitev žensk in ženske diakonke, ne smejo biti utišane«.
Na novinarski konferenci o vatikanski sinodi oktobra 2023 so Murrayjevo neposredno vprašali o homoseksualcih. Odgovorila je: »Hvala za to vprašanje. Mislim, da so se pri mnogih, če ne pri vseh mizah, ukvarjali z vprašanjem bolečine in ranjenosti ljudi, tako posamezno kot kolektivno, ter jim prisluhnili. . . Potekale so razprave o tem, kako v nekem smislu simbolično predstaviti to bolečino. Nekateri so dejali, da opravičilo ni dovolj. Kako lahko Cerkev da znak in simbol za povzročeno bolečino? Obstaja globoko zavedanje o bolečini in trpljenju, ki sta bila povzročena.«
Sestra Murray je bila dosledno navdušena nad Frančiškom. Redno pozitivno predstavlja njegove reforme in je njegova imenovanja žensk na pomembne vatikanske položaje opisala kot mejnike v razvoju Cerkve.
»Jezus Kristus je bil revolucionar in subverzivec«
Br. Emili Turú Rofes, F.M.S., katalonski maristični brat in nekdanji generalni predstojnik maristov (2009–2017), je odločen zagovornik sinodalne preobrazbe Cerkve. Leta 2024 je sinodalnost opisal kot tisto, kar »Gospod pričakuje od Cerkve v tem tisočletju«.
V pogovoru z mladimi maristi leta 2018 je Turú o Kristusu dejal, da je bil »revolucionarna in subverzivna osebnost«: »Vere so nastale, da bi osvobodile ljudi, jim pomagale rasti in jih osrečile, a pogosto sčasoma postanejo toge in izgubijo svojo osvobajajočo moč. V tem smislu je Jezus razbil verski sistem svojega časa.«
Od januarja 2019 brat Emili Turú Rofes opravlja funkcijo direktorja projekta »Faith and Praxis for Global Leadership«, projekta marističnih bratov, ki nudi svetovalne storitve verskim kongregacijam (68 skupnosti v letu 2024). Njegova vizija zajema teme, kot so »nova kozmologija«, »nova fizika«, »zgodovinski Jezus«, »dekonstrukcija« in »nova duhovnost«.
Nov model hierarhije
Sestra María Rosaura González Casas, S.T.J. (Družba svete Terezije Jezusove), je mehiška redovnica, psihologinja in izredna profesorica na Papeški gregorijanski univerzi.
V intervjuju za Europa Press oktobra 2022 je dejala, da so bile ženske v Cerkvi pogosto obravnavane kot »ljudje drugega razreda« brez ustreznega glasu, ter dodala, da »so to spodbujale cerkvena kultura in hierarhične strukture«.
Marca 2023 je v predavanju o položaju žensk in sinodalnosti dejala, da so v Cerkvi potrebne strukturne spremembe, saj »brez enakopravnosti žensk ni sinodalnosti«. In: »Naše strukture ne govorijo o Kraljestvu«.
V svoji knjigi »Verdad y Reparación« iz leta 2025 se je spopadla s »strukturno notranjecerkveno grešnostjo« in iskala »nove prakse in strukture«.
Prevajanje umetne inteligence